All Forums  Stripovi  Stripovi  Jelko Peternelj 1949 - 2011

Note: You must be registered in order to post a reply.
To register, click here. Registration is FREE!

Screensize: 640 x 480 800 x 600 1024 x 768 1280 x 1024 UserName: Password: Format Mode: Basic  Help  Prompt  Format: Font Andale Mono Arial Arial Black Book Antiqua Century Gothic Comic Sans MS Courier New Georgia Impact Lucida Console Script MT Bold Stencil Tahoma Times New Roman Trebuchet MS Verdana   Size 1 2 3 4 5 6   Color Black Red Yellow Pink Green Orange Purple Blue Beige Brown Teal Navy Maroon LimeGreen Message: Smilies [quote][i]Originally posted by cat claw[/i] [br]V 62. letu starosti je v Mariboru umrl Jelko Peternelj, najbolj produktiven risar realističnega stripa pri nas. Objavljal je skoraj v vseh stripovskih revijah, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih izhajale v Jugoslaviji. Med njegovimi najbolj znanimi junaki so: partizanski pilot Franjo Kluz, šerif Steve Morgan, izvidnik Rod, Črni Roko, razbojnik El Čaruga, pri nas pa je bil izjemno popularen njegov vestern, objavljen v Zvitorepčevih romanih, Potepuh, s katerim se je za vedno vpisal v zgodovino slovenskega stripa. Počivaj v miru, Jelko. Ciril Gale PROFESIONALEC STRIPA IN KARIKATURE (Jelko Peternelj) Likovni umetnik Jelko Peternelj ima najobsezhnejsho stripsko bibliografijo med slovenskimi avtorji, saj so njegova dela razprshena po neshtetih publikacijah, ki so izhajale v republikah nekdanje Jugoslavije. Danes je med bralci razlichnih listov in revij v Sloveniji znan zlasti kot avtor shtevilnih karikatur v eni sliki ali v stripski obliki dveh-treh slichic (t. im. enopasichni “gag”). Jelko Peternelj se je rodil leta 1949 v Idriji, sholal se je v rojstnem kraju in v Ljubljani, potem pa se je za nekaj let preselil v Beograd. To je bilo zanj zelo pomembno, saj je postal stalni sodelavec chasopisno-izdajateljskega podjetja Dechje novine iz Gornjega Milanovca, ki je prav takrat izdajalo shtevilne stripske revije. Zachel je risati stripe, ki so izhajali skoraj v vseh publikacijah tega podjetja. Najvech jih je narisal za revije: Lale, Kuriri, Nikad robom, Zenit. Zlasti za Lale je narisal shtevilne krajshe stripe, s katerimi so “mashili luknje”, se pravi zapolnjevali preostale prazne strani poleg vodilnih stripov. Tako je v omenjeni reviji izshla prva daljsha serija Peterneljevih stripov z naslovom Steve Morgan. To so kratke zgodbe o pustolovshchinah sherifa Morgana, ki pa se prav po nichemer ne lochijo od standardnih stripskih vesternov. Za revijo Kuriri je narisal stripsko serijo z naslovom Boris, Laki in Vesna; to so trije skojevci, ki v chasu druge svetovne vojne delujejo proti okupatorju. V tistem chasu tako rekoch noben avtor stripov ni mogel mimo tematike NOB. Chetudi to zgodnje delo pretezhno ni bilo v ospredju publikacij, pa si je Peternelj pridobil z njim izredno delovno rutino in prilagodljivost razlichnim tematskim in prostorskim zahtevam. Po odsluzhenju vojashkega roka se je Peternelj preselil v Apache (na Shtajerskem blizu meje z Avstrijo). She naprej je sodeloval z Dechjimi novinami, za njihov tednik Bombash je tako med drugim narisal strip Diverzanti, ki prikazuje uspelo partizansko akcijo v Postojni, zachel pa je risati stripe in slikanice tudi za nekatere slovenske chasopise in revije. Za serijo Zvitorepchevi romani v stripu, ki jo je izdajalo Delo, je narisal vestern Potepuh. Za lokalna chasopisa Vestnik (Murska Sobota) in Vecher (Maribor) je risal predvsem slikanice, najvech po tekstih drugih avtorjev, nekaj vsebin je napisal tudi sam, pri tem pa gre za najrazlichnejsho tematiko. Tako je npr. ilustriral slikanici Pogan (po romanu Jacka Londona) in Zadnji Panonec (po romanu Vlada Firma). V sedemdesetih letih je narisal in napisal vech stripov o zhivljenju otrok za beograjski mladinski tednik Kekec. Za novosadsko chasopisno podjetje Dnevnik je ustvaril vrsto stripov o osvajanju Divjega zahoda, pa tudi o mehishki revoluciji na zachetku 20. stoletja (npr. zgodba Muchacha, objavljena leta 1980 v shtirinajstdnevniku Strip zabavnik; to je po izdelanosti realistichnega stila eno njegovih najboljshih del). Stripe po lastnih idejah je risal tudi za beograjski Politikin zabavnik, vse v realistichnem slogu (npr. Mashchevalka, zgodba iz chasov turshke okupacije, Obveshchevalka Tinka, napeta zgodba o partizanki itd.). V osemdesetih letih je postal urednik stripske serije Patak comic, ki je bila posebna izdaja revije Patak – strip magazin v Slavonski Pozhegi. Kot prvi zvezek je izshel obsezhni Peterneljev strip o dogodkih iz mehishke revolucije El Caruga (o “Balkancu” med mehishkimi revolucionarji, ime spominja na znanega pustolovca Charuga), avtor pa se je podpisal s psevdonimom “Rudolph”. V intervjuju za revijo Bombash (1973, sht. 7) je Peternelj povedal, da mu med temami najbolj ustreza vestern, in to zaradi dinamike in romantike, cheprav je do tedaj narisal najvech stripov o NOB. Dalje je tudi rekel, da od znanih risarjev najbolj ceni Stana Draka (Stanley Drake, avtor najbolj slavne amerishke stripske romantichne serije ali t. im. “soap opere” The Heart of Juliet Jones, pri nas znana kot Julija Jones; na vishku popularnosti je samo v ZDA izhajala v 600 chasopisih hkrati), ki da je bil njegov vzornik zhe na zachetku. Cheprav je Drake nedvomno briljanten umetnik realistichnega sloga, se zdi Peterneljev izbor nekolik presenetljiv. Peternelj je namrech v glavnem avtor akcijsko dinamichnih pustolovskih stripov v realistichnem stilu, z rutinsko risbo, mojstrskim kadriranjem in smislom za spretno pripovedovanje v jedrnatih dialogih, stilske sorodnosti pa je mogoche najti zlasti med italijanskimi sodobniki (npr. Renzo Calegari, Ivo Milazzo). V devetdesetih letih je Peternelj precej spremenil svojo podobo ustvarjalca. V ospredje je namrech prishel njegov dar karikaturista. Skoraj ni slovenskega chasopisa ali revije, kjer se ne bi pojavila njegova karikatura v eni sliki ali pa tudi shale v stripskih pasicah. Novembra 1991 je v dnevniku Delo zachel objavljati humoristichni strip Pufi in njegovi (shale iz vsakdanjega zhivljenja v treh slikah). Bolj satirichno poudarjene so tedenske epizode v vech pasicah z naslovom Pufi, Pufa in Pufki v istem listu (1995). Danes je Peternelj produktiven karikaturist z risbo, ki daje vtis hitre, spretne in satirichno uchinkovite reakcije na aktualno dogajanje. Od njegovih novejshih stripov v realistichnem stilu pa je omembe vredna zlasti Cesta sprave (Slov. novice, okt. – nov. 1993), in sicer zaradi v stripu redke teme povojnih pobojev in jedrnate, dobro sestavljene zgodbe. [/quote]    -  HTML is OFF | Forum Code is ON Check here to include your profile signature.