quote:

---

KAJ JE STRIP?


Strip je medij 20. stoletja. Nekatere oblike stripa sicer že lahko najdemo na egiptovskih papirusih, anticnih vazah, amforah, stebrih, na cerkvenih freskah, ki prikazujejo Jezusovo življenje, na tapiserijah, srednjeveških ilustracijah… Tudi tripasovnemu sosledju podob na situli iz Vac pri Litiji pravimo “prazgodovinski strip”. A to prav gotovo še niso pravi stripi, zato le te imenujemo protostripi. O pravem stripu lahko govorimo šele s pojavom tiska. Prvi stripi so se pojavljali ob koncu 19. stoletja v ZDA. Pojavljali so se na zadnjih straneh casopisov, namenjenih predvsem zabavi in razvedrilu. Ti stripi so bili najveckrat komicni, zato se jih je prijelo ime comic (danes angleški izraz za strip), ker so izhajali v trakovih ali pasicah. Comic-strip je še danes izraz za kratke, komicne stripe, kot sta Garfield in Calvin and Hobbes.

Strip velja za deveto umetnost. Sicer pa je osnovna definicija stripa: “Strip je verbalno-vizualni medij, ki pripoveduje zgodbo skozi serijo medsebojno povezanih slicic s kontinuiranimi liki in besedilom. Seveda je to najbolj osnovna definicija, ki se je skozi cas spreminjala in nadgrajevala.” (Z.Smiljanic, 2002, str. 24).

Slika 1: Zvocni efekti

Stripa se je vedno in se še drži slab sloves, ceš da gre za nekaj manjvrednega, zmes filma in literature, iz katerega nastane izdelek za mladino, ki ni vreden svojega denarja. A vendarle strip vsebuje svoje znacilnosti, ki jih ne pozna noben drug medij. To so graficni simboli, kakršni so oblacki za tekst, v katere je napisano izgovorjeno in neizgovorjeno besedilo, sledijo še vrste t.i. piktogramov, recimo speed-lines (crte, ki poudarjajo hitrost), simbol za smrcanje (žaga in hlod) ter onomatopeje (ZZZZZ, Bang!, Booom!, Arrrrrrrrrrrrrrrr!, Kraš!…), psovke (spirala, prašic, lobanja…). Razlikuje se tudi po tem, da lahko svojo osnovno enoto - slicico poljubno spreminja potrebam zgodbe s spreminjanjem oblike (velikost, širina, višina, medsebojna prepletenost slicic…)



5.1 STRIP SKOZI ZGODOVINO



Strip in film sta nelocljiva. Rodila sta se skoraj istocasno. Leta 1895 se v casopisu New York World pojavi prvi strip z naslovom Yellow Kid, na drugi strani Atlantika pa sta brata Lumiere že projecirala svoje prve filme. Skozi cas sta bila film in strip vecna tekmeca, ki pa nista mogla drug brez drugega, ves cas sta si izmenjevala tehnike, teme, ideje. Bolje receno sta si jih "kradla". Tako nekatere lastnosti, ki jih sicer pripisujejo filmu pripadajo stripu. Tehniko, identicno filmskemu rezu, "vožnjo kamere" in zoom je Winsor McCayy v stripu uporabljal že leta 1905. Seveda pa je strip filmu posojal tudi junake. Na stotine stripovskih junakov se je sprehodilo po filmskem platnu. Resda jih je bilo vecina s strani kritikov upraviceno raztrganih, toda strip se je vedno znova vracal.

Slika 2: Yellow Kid

Tudi strip je kradel filmu. Ce se je pokazalo, da so doloceni liki na platnu vžgali, je svoj delež hitro pristavil tudi strip. Charly Chaplin, Buster Keaton, Ben Turpin in drugi junaki nemih filmov so se hitro znašli na casopisnem papirju. Disneyjevi junaki risanih filmov nastopajo v neštetih stripih že vec kot 50 let. Marsikateri stripovski junak je svoj obraz sunil filmskemu, ne da bi kdo sploh vprašal. Ameriška založba Dark Horse se je specializirala za izdajo stripov po filmih. Zacelo se je z Godzillo, nadaljevalo z Alienom, fani so zagrabili in iz majhne je cez noc zrasla ena najpomembnejših založniških hiš.

Ceprav je bil film vedno pomembnejši od stripa, pa ima strip vendarle druge prednosti. Relativno nizke produkcijske stroške, dobre ideje in realizacijo. Zato je strip neprimerno bolj okreten in vedno korak pred okornim in dragim filmom. In kadarkoli zaide film v krizo, ko mu zmanjka dobrih akcijskih zgodb, ki bodo pritegnile obcinstvo, se vedno vrne k stripu. Njuna burna sinteza tako traja že vec kot 100 let.

Vsi imajo radi film. Strip pa so vedno nekoliko prezirali. Napadali so ga tisti, ki stripov sploh niso brali ne poznali. Od nekdaj je bil v nemilosti, na pol legalni izrojenec, ki kvari, poneumlja in odvraca mladino od branja prave literature. Še vec, napeljuje jih na kriminalno obnašanje. V legendarnem poucno-opozorilnem filmcku Reefer Madness (1936), kakršnih je v tistem obdobju kar mrgolelo, vidimo nekaj mulcev, ki pokadijo par dimov marihuane in se zaradi tega cisto poživalijo. Opotekajo se, obracajo oci, nato odidejo v gozd brat stripe, nazadnje pa se medsebojno pomorijo. Poglejmo si še druge zgodovinske primere prezira.

Strip se je v 30. letih razvijal in je skocil iz okolja dnevnih casopisov in se osamosvojil v lastnih izdajah (comic book). To nikoli niso bile knjige, ampak zvešcici z mehkimi platnicami, ki štejejo okoli 35 strani na ponavadi svojevrstnem formatu. Namenjeni pa so bili predvsem mladini, najstnikom. Njihova vsebina je temeljila na superherojih. Vecina teh zgodb je bila dokaj slabo in neestetsko narisana ponavadi anonimnih avtorjev. Založnikom je šlo seveda za cimvecjo prodajo in so spodbujali izdelke, ki so bili številcnejši, a manj kvalitetni. Tovrstni stripi so dobili ime junk.

Junk stripi so gojili posebno vrsto pripovedovanja, pisano na kožo mladini. A vendarle so bili tovrstni stripi prodajni hit. Vsak tretji ameriški najstnik je bral ali zbiral stripe. Sprejeli so jih zaradi tega, ker je bil strip prvi medij, ustvarjen samo za njih, v katerem so lahko neskoncno uživali in si izmišljali razne fantazijske svetove. Hkrati je strip pomenil prvo obliko upora proti konzervativni kulturi odraslih. In to se je dogajalo desetletja pred uporom, ki sta ga kasneje sprožila glasba in film.

Seveda je bil strip opažen tudi s strani odraslih. Predvsem v povojnem obdobju, ko je strip doživljal nov razvoj, so se nanj spravili starši, cerkev, civilne organizacije, jezni politiki, psihologi ter ga povezali z narašcajocim mladinskim prestopništvom. Tako je bil razlog za vrsto umorov in samomorov branje stripov. Posledice so bile cenzure, kontrola, in predvsem ustanovitev tako imenovane CCA (Comic code aoutorety), ki je omejevala stripovske založnike in jih spravila v financno zelo neugoden položaj, celo do propada. Prva se jim je uprla založniška hiša Marvel, ki je nato požela huronski uspeh.

Slika 3: Prvi superjunak Superman

V drugi svetovni vojni so šli stripovski junaki v boj proti nacizmu. Tako je Mussolini prepovedal vse stripe razen Miki miške. V Nemciji prav tako. Tudi superjunaki so se podali v vojno in tako je Superman za ameriško vlado unicil nekaj ruskih tankov… Nekateri junaki so tako nastali prav zaradi vojne (Captain America). Po vojni so zaceli nastajati politicno in nasilno angažirani stripi, ki so med bralci poželi velik uspeh. Ameriški sen je bil postavljen na glavo. Bil je omadeževan s strani stripov. Kakorkoli že ocenjujemo, so ti stripi pomenili velikanski premik v razvoju medija in spregovorili o mracnih straneh ameriške družbe.

Tudi v vojni proti Vietnamu so stripi bujno reagirali. Pogosto je šlo za propagandna sporocila mladini, zakaj se borimo, veliko stripov pa je že imelo tudi protivojni naboj. Skratka stripi so šli v nasilju vedno dlje in tako je v epizodi stripa Atomic War celo opisan natancen postopek o vrženi atomski bombi na Moskvo. In to v casu hladne vojne.

Nato so prišli stripi Educational comics (EC), ki so na krvav nacin opozarjali, kritizirali ameriške ustanove in vplivne ljudi in to v casu, ko si tega ni nihce upal. Kritizirali so tudi protikomunisticno histerijo in podobno.

Stripe so predstavljali na vedno bolj krvav in bolan nacin, kar je na koncu pripeljalo do tega, da je Gains, kot prvi in edini stripar v zgodovini, koncal pred zaslišanjem senata, ko so mu pod nos moleli izvod z odsekano žensko glavo. Branil se je kot nedolžen, vendar je bil pritisk premocan. Po uveljavitvi cenzure je propadel in razglasil je bankrot za vse serije, razen za eno, humoristicen strip Mad, ki izhaja še danes, in je svetovna uspešnica.

Nato je sledilo obdobje superjunakov, ki sta jih v glavnem risala Marvel (The hulk, Spiderman, X-men, Daedevilll) in DC ( Batman, Superman, Captain Marvel, Joker…) Obe založbi sta in se borita za prevlado na ameriškem in svetovnem tržišcu. Nato so nastajali tudi prvi antijunaki - Dc-jev Deadman. Cez dobrih 80 let pa so tržišce preplavili antiheroji, recimo Marvelov Punisher. V sedemdesetih letih se je razvilo strip fanovstvo. Veliko bralcev se je z leti iz zbiralcev prelevilo v prekupcevalce, saj so cene nekaterihi redkih Marvelovih in Dc-jevih primerov znašale tudi nad 100.000$. Založniki so to zavohali in zaceli izdajati prve posebne izdaje, akcijske figurice, namizne igre, Collectors itheme, ki pa imajo s stripi vecinoma bore malo skupnega.

Vse vec stripov tako ostaja neodvitih doma v polivinilu, saj bodo cez leta dosegali velike vsote.

Naj omenim še najbolj znane superjunake:

-Superman je plod avtorjev Joe Shuster-ja in Jerry Siegel-a in je prvi junak, ki je uspešno prišel na filmsko platno in je ena izmed najvecjih ikon 20. stoletja.

-Conan je neizprosen borec, barbar… Na filmskem platnu ga je odlicno odigral Arnold Schwarzenegger.

-Batman je bil le eden izmed mnogih junakov, dokler ga ni oživel legendarni Frank Miller.

-Spiderman je prvi superjunak, ki je poleg superjunaškega imel predstavljeno tudi svoje zasebno najstniško življenje. Najstniki so ga množicno sprejeli. Avtor Stan Lee pa se je vpisal med legende.



5.2 STRIP V EVROPI

Francozi so trg preplavili z Asterixom, Srecnim Lukom, v 60. letih pa so nastajale seksi popart fantazije (Barbarella).

V Evropi so nastajali predvsem bolj resni stripi, stripi za odrasle ali tako imenovani graficni romani. V tem pogledu je prednjacila francosko-belgijska naveza, ki je v ospredje precej bolj potiskala kvaliteto risb. Eden takih je recimo Maus in XIII.

Seveda je tudi Evropa imela svoje superjunake. Italijanski Bonnieli je izdal Slovencem dobro znane Zagor, Komandant Mark, Veliki Blek, Kapetan Miki,…

Slika 4: Spiegelmanov Maus

V devetdesetih so stripi doživeli nov preporod superjunakov z mnogo filmov (the Mask, Man in Black, x-Men…)

Stripovska podrocja pa so zašla tudi med racunalniške igre, namizne karte, zabavišcne parke. S tem stripi izgubljajo na svojem caru. A strip je in bo preživel!



6. POLOŽAJ STRIPA V SLOVENIJI

6.1 RAZVOJ SLOVENSKEGA STRIPA V ZACETKU OBDOBJA SFRJ

Ceprav se je strip tudi pri nas uveljavljal kot nekaj škodljivega, kot kažipot, ki nas pelje v kriminal, se je na podrocju Slovenije znašlo le malo revij, casnikov, ki ne bi imeli stripovske priloge. Tako na primer naša najvecja casopisna hiša Delo objavlja slikanice in zametke stripov že od leta 1952 dalje. Tudi nekoc ugledni tednik Teleks je namenjal obicajno eno stran stripom, in to svetovnim legendam, kot so The Peanuts avtorja M. Schulza (avtor, ki je eden redkih, ki je prejel najbolj prestižno stripovsko nagrado Reuben dvakrat), Carovnik iz Ida Johnyja Harta ter druge. Prav tako je ta tednik v svoji rubriki “karikatura tedna” veckrat objavljal tudi stripe.

Leta 1973 je zacel izhajati v slovenšcini tudi Politikin zabavnik. Ta je tudi najstarejši Jugoslovanski tednik s stripi sploh in ga zato uvršcamo med glavne temelje za razvoj slovenskega stripa, saj so Slovenci šele s tem tednikom zaceli spoznavati svet stripa, ki jim je bil dotlej neznan. Izhajal je namrec že pred drugo svetovno vojno. Objavljal je stripe ameriške produkcije, kasneje pa je objavljal tudi evropske, predvsem belgijske in francoske stripe. Poleg stripov je ta tednik objavljal tudi slikanice. To so stripi, ki imajo tekst izpisan pod sliko in ne v sliki sami. Izumitelji in najvecji mojstri slikanic so bili Kitajci. Vse bolj se je tednik nagibal na šolske, poucne vsebine, vendarle pa je presenetljivo dejstvo, da smo Slovenci tednik res množicno sprejeli. Samo naša naklada je znašala takrat osupljivih 60.000 izvodov na številko.

Tudi štirinajstdnevnik Avto-magazin stripov ni zanemarjal. Vec let je objavljal Habiceve prometne basni, ki so grajale avtomobilsko industrijo in je spadal med najboljše t.i. angažirane stripe. Nedeljski dnevnik je za Slovence pomemben v dejstvu, da je objavljal dela izkljucno domacih avtorjev, vendar ni imel velikega vpliva za razvoj slovenskega stripa. Torej v tem obdobju so stripi veljali predvsem kot sredstvo razvedrila, zabave bralcev. Ti poskusi še niso veljali toliko za umetnost, bolj so jih oznacevali za industrijo.

Medtem ko so v Jugoslaviji izhajali tudi vecji magazini, revije, namenjene samo stripu in so veljale za zelo kvalitetne, so v Sloveniji v tem obdobju stripi res le krasili naslovnice tednikov, mesecnikov, casopisov,…

6.1.1 Partizanski stripi

Kasneje so se v Sloveniji zaceli izdelovati predvsem partizanski in pustolovski stripi. Druga svetovna vojna in NOB je res ustvaril velik vpliv na slovenske in jugoslovanske avtorje. Ti so ustvarili stripe, ki so bili vecinoma klavrni, nekatere izjeme pa so zagotovile, da je bil partizanski strip dobro prebiran. Partizanske stripe so risali: Miki Muster, Andrija Maurovic, Željko Londaric, Ivica Bednjanec,…

Partizanski strip velja za množicno kulturo (privlacna risba, napeta vsebina), kar pomeni, da je bil partizanski strip množicno priljubljen. Razlogi za to so bili sledeci. Starši so otrokom dajali denar za tovrstne stripe, da bi jim vzpodbudili ljubezen in spoštovanje do narodno osvobodilne vojne. Najbolj razširjen partizanski strip je bil “Mirko in Slavko”. To dejstvo preseneca predvsem zato, ker je bil strip izjemno slabo narisan in napisan. Te zgodbe so v otrocih pušcale precej nerealisticno spoznanje. Spoznavali so, kako je bilo lahko pretentati, ubiti, zajeti fašiste. Število ubitih fašistov s strani Mirka in Slavka je bilo precej nenormalno. Tako se je na scenariste teh stripov prikradla senca, ki je dajala vtis, ki pravi, da je bil NOB precej lahkotna zadeva, saj vecinoma na slovensko oziroma jugoslovanski strani ni bilo žrtev. Zgrešen je bil že temelj teh stripov, ki je temeljil na solo herojih, ceprav se je NOB odvijal dolgotrajno, s prizadevanjem vseh Jugoslovanskih narodov, ki so žrtvovali svoje življenje.

Nekaj povsem nasprotnega je bil strip “UKANA” avtorja Štefana Planinca, ki ga je objavljal Pionirski list.

V tem stripu ni bilo herojev, pac pa ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi.

Tudi zaradi dejstva, da je bil partizanski strip tako popularen, so zaceli izhajati tudi šolski ucbeniki, saj so se otroci lažje ucili iz stripov, kot pa iz težkih knjig.



6.1.2 Pustolovsko-zgodovinski stripi

Pustolovsko zgodovinski stripi so v Sloveniji precej cveteli. Predvsem akademski slikar Vasja Cuk je svoj strip Vitez Damjan prevedel tudi v tuje jezike. Znano je tudi delo Vladimira Hercega - Erazem Predjamski, ki je bil zelo dobro sprejet. Slovenski Disney - Miki Muster - je s svojimi stripi dokazal, da lahko Slovenci konkurirajo tudi tujim. Njegovi zacetni stripi o Zvitorepcu, Trdonji, Lakotniku, veljajo za precej boljše od Disneyevih.

Slika 5: Mustrova stripovska junaka



6.1.3 Slovenski strip dobiva zagon v osemdesetih

Strip je dobival vecji vpliv v Sloveniji z italijanskimi stripi. Stripovski heroji Sergia Bonellija so v osemdesetih obnoreli Slovenijo, ceravno le v srbohrvaškem jeziku. Krojili so mladost prakticno vsakemu mlademu Slovencu, ki je res množicno sprejel junake, kot so Martin Mystere, Tex, komandant Mark,… Sprva stripi vestern znacaja so nato dobivali podobo detektivk, avantur, pustolovšcin; podobe, ki so krasile vse uspešne ameriške in evropske stripe. Ceprav so ti stripi izhajali že mnogo prej (prva številka Texa je izšla že leta 1948), pa so Sloveniji res dobro poznani od zacetka Dylana Doga, urbane legende, lovca na pošasti. Ta strip so prebirali tudi ljudje, ki se niso zanimali za strip, intelektualci in drugi. Le-ti stripi so zaceli vecjo zanimanje za strip.



6.1.4 Zaton slovenskega stripa

Dejstvo je, da bi slovenski strip prav lahko zacel prodirati v tujino. Imeli smo dobre avtorje, branost je bila na višku, kapital je prihajal,…

Vendar pa so clanki in ustanove, v katerih delajo ljudje z nikakršnimi kvalifikacijami o stripu, a z velikim vplivom na javnost, zaceli rušiti že zgrajen krog ljudi, ki so strip podpirali. Na strip so metali najslabšo možno luc in stripu množicno izbile ugled. Ena takih organizacij je sarajevski CFSA, ki je izdajala razne zbirke stripov, vendar je stripe dobesedno ukradla njihovim avtorjem, ki od tega niso imeli nikakršnega zaslužka. Množicno je vplival tudi clanek “MINI STRIP – MAKSI ŠUND” objavljen v zagrebškem tedniku Polet iz leta 1977. Tudi stripovski založniki, ki so molzli denar na racun nekvalitetnih, pogosto ukradenih stripov, so na strip metali resnicno slabo luc. Stripovski šund se je dodobra razvil in je v bistvu zasencil izdelke, vredne svojega denarja, ki so bili kvalitetni v vseh pogledih. Prav ta šund je zatrl slovenski strip in zacel obdobje, v katerem za strip nismo slišali in hkrati obdobje nove samostojne Slovenije. Zacela so se devetdeseta.



6.2 NOVO OBDOBJE DEVETDESETIH

Z osamosvojitvijo Slovenije se je nekako zacelo novo obdobje. Obdobje, za katerega je znacilno stripovsko zatišje, ki ga dolgo ni nihce prekinil. Ceprav sem v prejšnjem poglavju navedel glavni razlog, zakaj je temu tako, je vseeno zanimivo, da je ta pojav v vsej Jugoslaviji viden le v Sloveniji. Denimo na Hrvaškem je strip glavna zabava med mladimi, izdaj je vedno vec, ustanavljajo se nove stripovske knjižnice, knjigarne, amaterskih avtorjev mrgoli, kvaliteta je vedno boljša,… Vsa ta dejstva so se zgodila, ceprav je bil na njihovo sceno enak, ce ne kar vecji, pritisk kot na slovensko. Zato se upraviceno sprašujem, zakaj Slovenci gledamo na stripe zviška. Še do nedavnega so jih množicno prebirali, danes pa jih že težko najdeš. Smo Slovenci žrtev domnevnega visokega kulturnega nivoja?!

Lega Slovenije je morebiti deloma vplivala na ta pojav. V Jugoslaviji smo bili najbolj severni in je bil strip slabše razvit (tudi uvoz v našo državo ni bil nikoli velik) in z osamosvojitvijo so se pretrgale marsikatere vezi z uvozniki jugoslovanskih stripov. Vendar pa smo v sosednji legi s stripovsko zelo razvito Italijo in prav tako razvito Hrvaško. Zato lega nima vecjega vpliva na zaton.

Vecji vpliv so imele knjigarne, ki v devetdesetih niso uvozile prakticno nobenega tujega stripovskega izdelka, ki ne bi izhajal s podrocja nekdanje Jugoslavije. Njihovo opravicilo za to je bilo premajhno zanimanje, ki ga nemara res ni bilo. Stripi so popolnoma utonili v pozabo. Z osamosvojitvijo se je namrec tudi razpasel novi duh, ki je pravil, da ubiramo pot k najbolj civiliziranim državam, da ubiramo pot proti Evropi. In ravno Evropa vecinoma ni poznala ameriških stripov. Ti so bili seveda priljubljeni, vendar jih je Evropa uvažala in ne tudi risala. V Evropi so se izdelovali po svoje zanimivejši, iz likovnega stališca kvalitetnejši, na trenutke bolj abstraktni stripi, ki so bili Slovencem docela neznani in nezanimivi.

Razlika med evropskim in jugoslovanskim stripom je predvsem v starosti bralcev. Stripi iz Jugoslavije, so stripi, ki jih scasoma prerasteš, so stripi, ki so jih brali otroci in mladina, so stripi, ki jim vecinoma upraviceno pravimo šund. Medtem ko so evropski stripi velikokrat otroku nerazumljivi, z globokimi temami, z jasno izraženim nasiljem, spolnostjo. So stripi, ki zavzemajo ozko skupino ljudi, ki so popolnoma predani stripu in spominjajo na bolj moderno umetnost. Ravno ta dejstva so pripomogla k temu, da so evropske stripe brali odrasli, intelektualci in drugi.

Primanjkovalo je tudi slovenskih avtorjev. Miki Muster je še naprej pridno ustvarjal in doživljal uspeh, ostali pa niso toliko izdajali albume, ampak so se osredotocili na izdaje v casopisnih rubrikah in podobno.

Torej, ce strnemo ugotovitve, spoznamo, da za zatišje pripomore:

-stripovska antipropaganda,

-osamosvojitev Slovenije,

-pomanjkanje slovenskih avtorjev in

-svet, v katerem živimo in se mu približujemo.

Ta svet je Evropa. Evropske stripe bi lahko uvažali, a zanje ni bilo zanimanja, ker je bila naša stripovska publika mlada in je prebirala stripe z ameriško tematiko. Le te stripe bi lahko drago uvažali iz Amerike, a ker uspeh ni bil zagotovljen, se to ni zgodilo. Poleg tega je z vsakim letom naklonjenost stripom padala, tako da se je z vsakim letom uvoz manj splacal.



6.3 NOVO TISOCLETJE - PREPOROD SLOVENSKEGA STRIPA

Vendar gredo stvari vsekakor na bolje. Za to so zaslužni predvsem mladi avtorji, ki so uspeli prodreti tudi na evropsko tržišce. Ena najbolj znanih tovrstnih skupin je skupina Stripburger, ki že deseto leto ustvarja sodobne evropske stripe. Tako so letos razstavljali tudi na najvecjem stripovskem festivalu v Evropi in drugem najvecjem na svetu - stripovskem festivalu v Angoulemu v Franciji.

Ti avtorji so, posebej še pri študentih, zaceli spodbujati zanimanje za strip, saj jim je ponujal medij, ki je bil samo njihov. V njem so našli svojo zabavo in ga tako množicno sprejeli. Da se vendarle nekaj popravlja, je prva nakazala že knjigarna Vale Novak, ki je prva v Sloveniji zacela s prodajo ne samo slovenskih in jugoslovanskih, ampak tudi s prodajo evropskih in ameriških superjunaških stripov. Tako so se na naših policah znašle legende: Spiderman, Garfield, Calvin in Hobbes, Dardevil, najvecji stripovski zabavnik Mad in mnogi drugi. V zacetku s prodajo niso pretirano zaslužili, danes pa že lahko recemo, da gredo stripi v Vale Novaku dobro v promet, saj so se cene znižale in tudi števila posameznega izvoda so pocasi presegala številko ena.

V casopisih se spet množicno uvajajo stripovske rubrike, v Slovenijo je z januarjem 2004 zopet prišel v kioske najvecji jugoslovanski stripovski zabavnik Stripoteka. Znova se je na veliko pisalo o stripu. Predvsem v reviji Mladina, ki je sicer resnicno dobro skrbela za stripovsko sceno in redno objavljala stripovske izdelke. Predvsem je znan strip Diareja Tomaža Lavrica, ki je bil v letu 2004 tudi nominiran za nagrado Prešernovega sklada. Razvoj slovenskega stripa se je letos prvic pokazal na slovenskem knjižnem sejmu, ki je gostil najvec stripov doslej in nas prvi presenetil z slovenskim prevodom Spiegelmanovega Mausa, navecje stripovske uspešnice, ki jo nameravajo vkljuciti tudi v slovensko šolstvo.

V Sloveniji so v letu 2003 razstavljali tudi najvecji francoski avtorji Jean-Pierre Duffour, Marc-Antoine Mathieu, Pierre Duba, Marjane Satrapi, Emmanuel Guibert, Jacques Benoit, Nicolas De Crecy, Jochen Gerner, Pascal Rabate, Yvan Alagbe in drugi.

Slika 6: Tomaž Lavric: Diareja

Eden izmed najvecjih slovenskih stripovskih dogodkov nas je presenetil iznenada. Slovenija ima od leta 2004 tudi prvo Striparnico, ki prodaja le in samo stripe, stripe pa lahko tudi komisijsko prodate. Cene so najnižje doslej, ponudba dobra, skratka strip je v Sloveniji dobil nov zagon, kar mu zagotavlja nadaljnji razvoj in povecano priljubljenost med slovenskim narodom.

Nedavno pa so v Narodni galeriji na izredno privlacen nacin mladim približali nekaj znanih del iz njihove stalne zbirke. Zanimive zgodbe o nastanku in usodi slik so bile prikazane v stripu in na tej razstavi so se zabrisali mejniki med umetnostjo in t.i. šundom. Strip je prvic v Sloveniji služil kot mosticek med laikom in umetnostjo.



6.4 KNJIŽNI SEJMI V SLOVENIJI 2003

Doslej smo na slovenskem knjižnem sejmu lahko opazili le pešcico, ponavadi že velikokrat prežvecenih stripov. Edini up zame je bil letos Frankfurt po Frankfurtu, na katerem sem lansko leto opazil sicer le en strip (Opicji planet), ki je bi tudi sicer na filmskem oddelku in je služil bolj kot ne v promocijo istoimenskega filma. Tako sem se letos nadejal vsaj filmske priredbe Matrice, ki mimogrede cez lužo že služi ogromne zaslužke. Dobil nisem nic. Niti enega samcatega stripa, nic skratka. Je pa bila ponudba vodicev za risanje stripov ali fantazijskih figur toliko vecja. Tako so me pritegnile naslednje knjige:

-Toon Art by Steven Withrow; založba Ilex

-Drawings & Painting - Fantasy Figures by Finlay Cowan

-Digital Fantasy Painting by Michael Burns

Na žalost se je njihova cena vila previsoko (govorimo o približno sedmih tisocakih na komad!). In tako sem s sejma odšel praznih rok, vendar z željami.

Toliko bolj sem bil presenecen pri Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer sem že na prvi stojnici opazil, da se casi spreminjajo. V slovenšcino je namrec preveden svetovno nagrajen strip avtorja Arta Spiegelmana:

-Maus I. Krvava zgodba mojega oceta

-Maus II. In tu so se zacele moje težave

To izvrstno delo sem si tudi sam prebral tako v angleškem, kot tudi slovenskem jeziku in moram reci, da je slovenski prevod odlicen. Zato ga priporocam, saj je resnicno dobro delo.

V pritlicju je bilo to tudi vse. Zato pa je bila klet kot ponavadi stripovsko bogatejša. Didakta je kot vsako leto razstavljala ene in iste Asterixsove stripe, tako da novih prevodov tega odlicnega stripa v slovenšcino ni. Pravi šok pa je bila stojnica Knjigarne Vale Novak. Razstavljala je stripe Calvin and Hobbes, ki so resnicno poglavje zase. Tudi nekaj mang je bilo razstavljenih, vendar premalo. Edini minus -cena. Ta se je gibala od 1.550 sit pa do zneskov, ki resnicno niso razumljivi. Sem pa zato kar tam prebral en strip in zadovoljen odšel z letos resnicno dobrega knjižnega sejma.



6.5 PONUDBA STRIPOV V SLOVENIJI

Odgovor sem iskal po Ljubljani. Preiskal sem vecje trafike in knjigarne ter prišel do naslednjega odgovora. Ponudba je res nikakršna. V trafikah in kioskih se da dobiti izkljucno Bonielli stripe in Miki Miško, Stripoteko ter Alana Forda.

V knjigarnah ni skorajda nic stripov, razen v treh. V knjigarni Konzorcij najdemo tako predvsem stripe iz Hrvaške in Francije. Nekaj je tudi nemških in angleških Asterixov, vendar je nasplošno stripov malo.

Knjigarna Vale Novak ima za stripe dodeljen majhen prostor, ki se šibi pod težo resnicno kakovostnih stripov. Knjigarni Vale Novak najdemo v Wolfovi 9 in v City parku v BTC-ju. V Wolfovi tako najdemo dobro mero superjunaških, kratkih, novodobnih, mang in drugih stripov. Cena je kakopak tista, ki te odvrne od nakupa. Cene so odlocno previsoke in marsikdo ni pripravljen odšteti petih tisocakov za dober strip. V City parku pa najdemo precej vec stripov namenjenih širši publiki, recimo Garfielda, Snoopy-ja, Calvina in Hobbesa ter ostale. Cene so iste.

Letos smo v Sloveniji dobili tudi Stripartnico Buch, ki domuje v Trgovskem centru Murgle. Vodja striparnice, Sandi Buh je poskrbel za bogato izbiro in zalogo stripov, ki izhajajo predvsem na podrocju bivše Jugoslavije (založbe: Marketprint, Bookglobe, Strip Agent, Systemcomics, Stripburger/Forum Ljubljana), na voljo pa so tudi stripi iz druge roke. Cene so nekoliko bolj ugodne, tako da je nakup realnost.

6.6 NAJVECJI SLOVENSKI AVTORJI STRIPA

Slovenski strip ima, kot sem predstavil, dve zelo razlicni obdobji:

-obdobje pred osamosvojitvijo

-obdobje v samostojni Sloveniji

Ker se tematika, branost in drugi akterji precej razlikujejo v obeh obdobjih, bom tudi najvecje slovenske avtorje razdelil na zgoraj omenjeni obdobji.


6.6.1 Obdobje pred osamosvojitvijo

V tem obdobju so za razvoj poskrbeli naslednji avtorji:

Sašo Dobrila

Slovenski slikar Sašo Dobrila, rojen v Ljubljani leta 1922, je zacetnik slovenskega stripa. Njegov prvi strip je Macji grad, objavljen v Družinskem tedniku. Temu stripu je sledila priredba Malega muka, prav tako v Družinskem tedniku.

Pri Triglav filmu je narisal nekaj metrov prvega slovenskega risanega filma. Njegov najbolj znani strip je Za Inkovim smaragdom. Pri Triglav filmu je naredil tudi svoj prvi lutkovni film Sedem na mah. Narisal je tudi slikanice Kekec nad samotnim breznom, V senci gozdov in druge. V šestdesetih je narisal svoj zgodovinski strip Argonavti, zadnje delo pa je narisal za prvi slovenski stripovski tednik Zvitorepec z naslovom Sad mašcevanja, ki prikazuje bivanje Rimljanov v Sloveniji. Za vecino filmov in stripov je Sašo Dobrila sam pisal scenarije.

Miki Muster

Kdo od Slovencev ne pozna Zvitorepca, Lakotnika, Trdonje, medvedka Neewe, Ostrostrelca, Stezosledca, Zadnjega Mohikanca in ostalih junakov številnih stripov in slikanic? Pa nagajive zajcke s televizijskega Cikcaka, reklame za trgovino Mercator, Viki kremo, Cunga Lunga, Jelovico in drugih zgodbic? Avtor teh stvaritev je Miki Muster, brez dvoma eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu.

Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti. Dokoncal je študij kiparstva.

Leta 1978 je jugoslovansko združenje Klub devete umetnosti ustanovilo nagrado andrija za dosežke na podrocju stripa. Prvi jo je prejel Miki Muster za svoje življenjsko delo.

V samostojni Sloveniji je prejel nagrado viktor za življenjsko delo.

Kostja Gatnik

Akademski slikar in eden najvecjih slovenskih mladinskih ilustratorjev se je nekaj casa ukvarjal tudi s stripom.

Rojen je v Ljubljani leta 1945, kjer je tudi koncal Akademijo za likovno umetnost. Prvo njegovo delo je Silver Kid, nekakšna parodija na western stripe, nato je napravil strip Bobri, po istoimenski knjigi pisatelja Janeza Jalna. Zanimiva sta tudi dva slovenska James Bond stripa, in sicer Janez Bond in tihotapci. Na temo NOB je ustvaril še strip Igre je konec.

V sedemdesetih je ustvarjal krajše humoristicne stripe v tednikih Pavliha in Stop. Zanimiva in kvalitetna sta še Strašni sum in Srce, ki ljubi.

Scenarije je vecinoma pisal sam. Za njih je znacilen izredno duhovit slog.

Jelko Peternelj

Idrijcan Jelko Peternelj se je udejstvoval predvsem izven naših meja, natancneje v Beogradu, kjer je kot stalni sodelavec NIP-a ustvarjal številne stripovske revije. Tam je izdelal stripe, ki so izhajali v naslednjih revijah: Lale, Kuriri, Nikad robom in Zenit. Najvec je bilo kratkih pasic in krajših junaških zgodb.

V Sloveniji pa je ustvarjal stripe v Zvitorepcevih romanih v stripu, v Bombašu….

V sedemdesetih je ustvarjal za beograjski tednik Kekec in Politikin zabavnik.

Tekste so mu pisali drugi, redko sam.

6.6.2 Obdobje po osamosvojitvi

V tem obdobju je kot že receno znacilno evropsko ustvarjanje stripov. Tu so se pokazali predvsem mladi avtorji, ponavadi študentje in nekateri že uveljavljeni stripovski mojstri. O njih je izredno malo napisanega, vendar precej redno objavljajo v raznih publikacijah, v slovenskem Stripburgerju…

Tomaž Lavric

Je eden najvecjih mojstrov slovenskega stripa in je na sceni že od 80-tih let, vendar sem ga v to obdobje uvrstil, ker je nas Slovence nekako vpeljal v evropski strip, v bolj moderne stripovske vode. Je dolgoletni karikaturist revije Mladina in ravno v tej reviji se je uveljavil s stripom Diareja.

Do sedaj je izdal šest stripovskih albumov v slovenšcini: tri zvezke Diareje, Rdeci alarm, Ratman, Bosanske basni. Vec albumov pa mu je izdala tudi najvecja francoska stripovska založba Glenat.

Za svoje delo je bil nominiran tudi za nagrado Prešernovega sklada 2004. Za Bosanske basni je prejel tudi nagrado na najvecjem evropskem stripovskem festivalu v Angoulemeu v Franciji in nagrado na festivalu v Sierreu v Švici. Vsekakor je s Tomažem Lavricem na podrocju stripa napravljen velik korak naprej.

Marko Kociper

Avtor z izjemno prepoznavnim slogom, rojen v Železnikih, danes ustvarja v Ljubljani. Svoja dela objavlja v Dnevniku, Mojem domu, Nepremicninah, Mladini, na portalu www.pinkponk.com. Njegova najvecja dela so: Podgana, Brez naslova, Slovenska savna in Teta.

Matjaž Bertoncelj

Matjaž Bertoncelj riše izjemno tematsko zanimive stripe, uspel pa je s svojim Barbarom Maconom v dveh delih. Znan je tudi strip Eppur si muove, kjer karikirano pokaže na srednjeveškega duhovnika. Njegova duhovitost se edinstveno prepleta s sliko, kar mu daje status enega najbolj zanimivih slovenskih avtorjev.

Slika 7: Barbar Macon

Skupina Grejpfrut

Izjemno talentirana skupina, ki se v glavnem ukvarja s filmom, igro in stripom. Proslavili so se z znanstveno fantasticnim “dokumentarcem” Nesreca enega kmeta. Leta 1999 so izdali svoj prvi strip, ceprav so jih objavljali na spletu že prej. Redno so se udejstvovali na poulicnih prireditvah, kakršna je Ana Desetnica v Ljubljani. Leta 2002 so posneli prvi slovenski kung fu film Chi-gui-mi, ki jih je le še zasidral v slovenski stripovski in filmski sceni.

Ostali

Omeniti velja še zelo talentirane mlade slovenske avtorje, ki dokazujejo, da Slovenija dejansko prihaja v Evropo.

Ti avtorji so: Nina Bric, Janja Gedrih, Mojca Janzelj, Andreja Kladnik, Mina Zabnikar, Saša Kerkos, Ivan Mitrevski, Olmo Omerzu, David Krancan.



7. PRIMERJAVA Z EVROPO

Zadnje vprašanje, ki se mi poraja v tej raziskovalni nalogi, je, ali je slovenski strip primerljiv z Evropo oziroma z evropskimi stripi. Moj odgovor je da. Zakaj pa je temu tako, vam bom opisal v nadaljevanju.

Vemo, da nismo velesila, kakršni sta Francija ali Belgija, vendar pa moram reci, da je Slovenija raj za tuje avtorje. Predvsem za avtorje tako imenovanega novega kontinenta (v stripu seveda) vzhodne Evrope. Tam so stripovske razmere precej podobne kot v Sloveniji. Po tej delitvi celo spadamo vanj. A vendar imamo v tem delu prav Slovenci svetlo zvezdo, ki konkurira Evropi. Nekakšen center vzhodne Evrope. To je revija Stripburger. Revija objavlja mojstrska dela avtorjev iz Albanije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Estonije, Ceške, Bolgarije, Litve, Rusije, Makedonije, Poljske, Romunije, Slovenije, Ukrajine, Jugoslavije in vedno vec tako imenovanih posebnih gostov iz stripovsko razvitejših dežel. Vsekakor so dosegli zelo visoko raven kakovosti in strip je vedno bolj bran, predvsem pri študentih. Zadnja leta razstavljajo svoje stripe tudi na vseh vecjih stripovskih sejmih in festivalih po Evropi, kjer dosegajo vedno boljše rezultate. Ti stripi zaradi svoje globlje vrednosti in zanimive risbe dosegajo presenetljive rezultate.

Slika 8: Stripburek

Nekoliko manj smo primerljivi s stanjem na svetovnem spletu. Dandanes je po spletu vedno vec objav v elektronski obliki, tako imenovanih e-comics-ov. Tega pri nas še ne poznamo prav dobro. Imamo sicer uradne strani Stripburgerja, Grejpfruta, tudi podatke o Mikiju Mustru najdemo, vendar za e-stripe skrbijo le tri strani in sicer vedno bolj napredujoca spletna stran, namenjena predvsem približanju stripa Slovencem in objavljanju stripovskih del v elektronski obliki; to je stran Slo-stripi (http://www.slostripi.net ). Druga stran je namenjena samo izdajanju stripov v elektronski obliki; to je stran PJ comics (http://www.pjcomics.com), tretja stran pa je najbolj napredna, in sicer spletni portal pinkponk, ki namenja velik del objavljanju znanih slovenskih avtorjev v elektronski obliki (http://www.pinkponk.com/03_strip.asp).

Torej ta nacin, ki omogoca avtorjem z minimalnimi financnimi sredstvi objavljati povsem zastonj, je pri nas slabo izkorišcen, ceprav je v Evropi to postal pravi trend in posel z e-stripi cveti.

Slika 9: XIII

In nenazadnje, smo Slovenci primerljivi z Evropo tudi v razmišljanjih o stripu, branju stripa in podobno. Strip namrec v Evropi in tudi v Sloveniji ni vec množicna umetnost, za katero bi se vsi zanimali. Je veliko bolj namenjen razmišljanju globokih tem, vedno bolj ga spoštujejo in prebirajo intelektualci, vedno bolj se oddaljuje od širše publike. Skoraj nikoli ga ne prebiramo na ulicah, v šolah in podobno, ampak je postal obiskovalec knjigarn, knjižnic in drugih kulturnih ustanov. Evropski strip ne vzamemo v roko, da bi se ob njem sprostili. Namenjen je veliko bolj razmišljanju. Evropski strip ni vec industrija. Je prava umetnost, ki je presegla meje dovoljenega in se podala v doslej še neodkrite svetove. Toliko domišljije, ki izžareva v evropskem in Slovenskem stripu, premore le še knjiga. Film tega preprosto ne zmore. In tega se zavedamo tudi Slovenci, zato imamo tako kot v Evropi nekako tri sloje prebivalstva. To so: tisti, ki stripa ne marajo in ga oznacujejo za manjvrednega; tisti, ki prebirajo navadno ameriške stripe in stripe za množicno publiko; in tisti, ki se zanimajo za evropski strip, ki je najmanj bran, a ponuja najvec. Sem sodi tudi slovenski strip.



8. SLOVENSKI IZRAZI ZA STRIPE

Zanimivo je dejstvo, da smo Slovenci glede stripa zaenkrat skopi tudi v izrazih zanj. Edini izraz povezan s stripom, ki ga najdemo v slovarju slovenskega knjižnega jezika, je tako beseda strip, ki pomeni crta, trak, pas, risana zgodba z besedilom in publikacija s stripi. Isto besedo najdemo tudi v slovenskem slovarju tujk, iz cesa lahko sklepamo, da se je ta izraz poslovenil in da Slovenci nimamo svojega izraza za strip. Prav tako se s tem izrazom koncajo kakršnikoli pojmi o stripu. Slovenci denimo nimamo nekega uradnega izraza za prodajalno stripov, vendar se v pogovornem jeziku uporabljajo naslednji izrazi: striparnica, striparna, ….

Tudi za druge besede nimamo ustreznega slovenskega izraza. Tako na primer splash page-u pravimo naslovnica.

Hujši pa so primeri, ko nimamo ne poslovenjenega ne pogovornega izraza in moramo zato izraze uporabljati v angleškem jeziku. Taki primeri so: blurb (kratek, ponavadi z vprašanjem nastavljen uvod v naslov), splash ballon( prostor za ekstremno pompozen, senzacionalen tekst), speed lines (crte, ki ustvarjajo vtis hitrosti), gutter (prazen prostor med slicicami)…

Dejansko izrazov nimamo, pa ceprav bi jih potrebovali, saj je strip v Ameriki ustvarjal tudi nekakšen svoj pogovorni jezik, ki ga dandanes zapazimo le še v stripih. Taki so na primer primeri, ko se neka znana fraza napiše v celoti skupaj in se zapis približa izgovorjavi. Eden takih je omygod! (oh my god!).

Prav ta pogovorni jezik v Ameriki je najbolj vplival na tamkajšnjo mladino. Iz stripa so se razvile razne okrajšave, razvil se je IRC slog pogovarjanja ali pogovarjanja na spletnih forumih. Ta jezik je pogost tudi na slovenskem spletu, vendar le v angleškem ali hrvaškem jeziku, kar je na nek nacin sramotno za slovensko mladino. Tipicen primer vpliva na mladino je tudi rokerski pozdrav, pobran iz spidermanove kretnje za izstrel mreže.

V raziskovalni nalogi bom predstavil svoje predloge za slovenske stripovske izraze. Da bodo besede lažje razumljive, bom to prikazal v sliki, znacilni za superjunaške stripe, kjer so se izrazi najbolj razvijali. Seveda je izrazov še mnogo vec, vendar so to tisti izrazi, brez katerih ne more noben stripovski navdušenec.

Slika 10: Stripovsko izrazoslovje

A: Splash page (ang.) > pompozna naslovna stran, ki se šibi pod težo podatkov, retoricnih vprašanj in naslovov.

B: Open letters (ang) > font z izpraznjeno notranjostjo in navadno crno obrobo.

C: Blurb (ang.) > ponavadi retoricno vprašanje ali stavek, nekakšen uvod v sam naslov.

D: Title (ang.) > velik naslov, ponavadi s širokimi in jasno vidnimi crkami.

E: Splash ballon > balon za besedilo, ki je navadno pompozno, izredno pomembno ali glasno izreceno.

F: Panel (ang.) > posamezna slicica v stripu

G: Gutter (ang.) > prazen prostor med slicicami, ki locuje posamezne dele.

H: Sound effect (ang.) > ponavadi zapis s crkami in posameznimi crtami, ki ponazarja jakost in lastnost zvoka.

I: Thought ballon (ang.) > oblacek za besedilo, ki izraža misli neke osebe.

J: Bubbles (ang.) > pokazatelji govorca v okrogli obliki mehurckov.

K: Dialog ballons (ang.) > oblacek za besedilo, ki je govorjeno navadno, brez nenadnih custvenih prebliskov ali drugih dejavnikov, ki bi vplivali na ton govorjenja.

L: Pointers (ang.) > pokazatelj na govorca, v obliki pušcice, navadno pri dialog ballonsih.

M: Bold ballons, bold lettering (ang.) > Krepko zapisana beseda ali baloncek, ki poudarja neko pomembno besedo, dogodek.

N: Credits (ang.) > Navadno na vidnem mestu napisani avtorji in scenaristi…

O: Indicia (ang.) Na spodnji stranici splash page-a z drobnim tiskom napisane drobne zasluge, natis, ponatis, cene v tujih deželah…

P: Caption (ang.) > Oblacek za besedilo, ponavadi kvadratne oblike, namenjen stiku avtorja z bralcem.

---