| Author |
 Topic  |
|
|
Vlaadisha
Advanced Member
USA
3513 Posts
Member since 21/07/2004 |
 Posted - 26/09/2019 : 21:04:53
|
Pretraga kaže da nemamo ovaj topic. Otadžbina je ovde digla dosta prašine, ali ovaj naslov je nekako prošao ispod radara... ili niko neće ni štapom da takne ovu temu?
A tema jeste teška, ali rasprava na tom nivou je pre za Svaštaru. No da ne kvarimo ko nije čitao.
Meni je zanimljiva forma, koja skriva začetke jednog sasvim drugačijeg stripa od ovog kog smo dobili...
|
Edited by - Vlaadisha on 26/09/2019 21:05:48
|
|
|
Jozzinelli
Senior Member
1644 Posts
Member since 10/04/2011 |
Posted - 27/09/2019 : 06:35:00
|
Jel' to postoji i verzija sa drugačijim koricama?
Na sajtu knjižare Alan Ford stoji ova slika:
Hoću reći, znam za zvaničnu naslovnicu iz Vlaadishinog uvodnog posta, ova sa sajta AF mi je nepoznata.
Inače, nisam čitao, samo listao na sajmu i Bezimena mi vizuelno izgleda odlično.
|
Mek Koj nema alternativu |
Edited by - Jozzinelli on 27/09/2019 06:40:13 |
 |
|
|
lwood
Advanced Member
Colombia
47169 Posts
Member since 09/12/2005 |
Posted - 27/09/2019 : 08:06:14
|
| Koja je tema stripa? |
depresivni iskompleksirani primitivac i nadrkana budala kojeg financira stari i koji sa skoro 50 godina nema ni žene ni posla.Pa naravno da je ljut na sve, a narocito na one koji su uspješni.
Jbga Lwoode nisam ti ja kriv kaj nisi uspio u životu |
|
|
|
Red Marquis
Advanced Member
Serbia
3281 Posts
Member since 06/11/2017 |
Posted - 27/09/2019 : 13:19:41
|
@lwood
Psihotične traume kroz uvid u psihu seksualnog delikventa Benija.
Koncept je tako da najčešće na levoj strani Nina pripoveda, a na desnoj je crtež preko cele table. Interesantno štivo, ali meni nešto manje pričom intrigantno od Otadžbine, tema mi je tamo zanimljivija, nikad me nisu previše interesovale priče o psihotičnim likovima, bili oni serijske ubice ili seksualni manijaci ko ovde. Ali, i veliko ali, mora se priznati da je Nina ovde uradila drugačiji prilaz i prikaz odnosa prema silovanju i preokrenula ga naglavačke.
Prikaz Benija od seksualnog perverznjaka do predatora pa sve do nevine žrtve. Crtački i konceptom sam zadovoljan. Prigovor je izuzetno potresan i diže ocenu. Oni kojima se Otadžbina nije svidela, treba da daju šansu jer nemaju previše sličnosti, a ovi kojima se dopala svakako moraju overiti.
I da ne zaboravim, nije za one koji izbegavaju bilo kakve teže teme i vole samo la la svet je lep priče. |
Edited by - Red Marquis on 27/09/2019 13:23:06 |
|
|
|
Macon
Senior Member
Slovenia
1413 Posts
Member since 18/03/2005 |
|
|
Vlaadisha
Advanced Member
USA
3513 Posts
Member since 21/07/2004 |
Posted - 27/09/2019 : 20:19:04
|
Nešto između; dobar deo je u formi ilustrovane knjige, da bi pri kraju narativ poprimio oblik stripa, kad slike bez teksta pričaju priču. Lokalna biblioteka je "Bezimenu" stavila na policu sa grafičkim romanima za odrasle. Definicije stripa na stranu, mislim da je forma dobro izabrana. Prvo, ovaj vid pripovedanja dao je autorki prostora da se razmaše. Tekst je izmešten iz crteža na parnu stranu, dok su slike preko cele neparne strane. Table uglavnom idu u obrez. Sve to nije nevažno jer postoji jedan zanimljiv meta momenat.
Da spojlujemo još malo, a vi nemojte čitati dalje ako nećete: glavni lik ima knjižicu u kojoj su eksplicitno prikazane njegove seksualne fantazije. U jednom trenutku ti prizori zauzmu celu površinu stranice, drugim rečima "Bezimena" postaje ta knjižica a čitalac taj lik. Strip se bavi granicom između stvarnosti i fantazija i autorka ovde fino poentira.
Međutim, baš te table su mi istovremeno najproblematičnije. Reč je o čistoj pornografiji. Ali nije problem što je pornografija, nego se stilski nikako ne uklapa u narativ.
Ovaj deo je sad malo zamršen. Da se vratimo na početak, ili bar u 2017. kad je Bunjevac počela rad na ovom stripu. Trebalo je da radi "Otadžbinu" 2, ali je izgubila taj glas, kako umetnici vole da kažu, i nije joj se vraćalo na lične teme. Svi smo zapamtili Tita & Dražu iz "Fatherland", ali to je ipak bila lična priča. Pa je autorka odlučila da napravi "predivno ilustrovanu pornografsku knjigu", "nešto u čemu bi ona uživala", a tema bi bila "fantazija o silovanju."
U međuvremenu se desio metoo i sad, ko što rekoh u prvom postu, izgleda niko neće ni štapom to da takne.
A kad se pogledaju baš te stranice, na kojima je svaki detalj ne samo eksplicitno prikazan nego minuciozno nacrtan sa milion tačkica i crtica, vidi se da je reč o fantaziji u Manarinom stilu. E sad, Nina nam to predstavlja kao fantaziju silovatelja, ali po stilu i sadržaju više deluje kao ženska nego muška.
Na kraju autorka će nam zadati one-two punch: u stripu će otkriti da je sve bila psihoza iza koje se krije jeziv zločin, a u pogovoru podeliti lično iskustvo.
|
Edited by - Vlaadisha on 27/09/2019 21:36:22 |
|
|
|
ninel
Senior Member
Serbia
1583 Posts
Member since 16/11/2004 |
Posted - 25/02/2021 : 12:44:01
|
Recenzija Bezimene na slovenačkom.
A ima i spojlera. 
https://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/portret-nekega-posiljevalca/?fbclid=IwAR34-msxSIhG7P4NygZ9OXGvDqtvGpHeoIFGVurptytz7MiV39W994rhdYE
Portret nekega posiljevalca
Iztok Sitar
Drobno svetlolaso petnajstletno dekle je boječe sedlo na rob postelje poleg starejšega moškega. »Nezmožna sem ljubezni. Sovražim svoje starše …« se je začela izpovedovati človeku, za katerega je mislila, da ji bo pomagal. Vendar možaku še na misel ni prišlo, da bi jo poslušal do konca, ampak jo je kar takoj začel otipavati, saj je bilo vendar popolnoma jasno, da ji primanjkuje tako čustvene kot telesne ljubezni. Sunkovito ga je odrinila in stekla proti vratom – ki so bila zaklenjena. »Star si in impotenten in porivati moraš otroke, da ti vstane!« je zakričala in se kot divja mačka postavila v prežečo obrambno držo. »Poberi se!« ji je rekel čez hip ter odklenil vrata. Punca je imela srečo. Druge je niso imele.
Slednjim je kanadska striparka srbskih korenin Nina Bunjevac, takrat svetlolaso petnajstletno dekle, ki je v spremni besedi povsem iskreno opisala svoje prvo srečanje s posiljevalcem iz Aleksinca, posvetila knjigo Bezimena. Puncam, ženam, materam in nasploh vsem anonimnim žrtvam spolnega nasilja. Posiljenim in pozabljenim ženskam brez imena, ki se niso mogle braniti.
Leto dni po opisanem dogodku se je Nina odpravila na krajši obisk k bratu v Kanado, ki pa se je zavlekel za nedoločen čas, saj je medtem v Jugoslaviji izbruhnila državljanska vojna. Nina, rojena Kanadčanka, ki se je z mamo pred očetovim nacionalizmom zatekla v Jugoslavijo, se je pred Miloševićevim umaknila v rojstno deželo. In ostala. V svojem prvem stripovskem celovečercu Očetnjava (Fatherland, 2014, pri nas je pri založbi Modrijan izšel leto dni kasneje) je na stvaren in dokumentiran način orisala tragično pot svojega očeta od sadističnega in pretepaškega mulca preko političnega zapornika do kanadskega gastarbajterja in pročetniškega terorista, ki v garaži sestavlja bombe. »Tvoj boj ni moj boj, oče!« sklene svoje poglavje z očetom avtorica in se poda v boj za pravice ponižanih in posiljenih žensk.
Glavni junak ali bolje antijunak stripa je Benedict, Benny, kot sta ga ljubkovalno klicala starša, ki sta ga dobila v jeseni življenja. Zanju je bil čudežni otrok, vendar je bil precej bolj čuden kot pa čudežen. Molčeč, vase zaprt in nezainteresiran za vse razen za punce. Neprenehoma se je vlekel za oneta, doma, v šoli ali v cerkvi, in spolne sle mu nikakor niso mogli izbiti iz glave, čeravno so večkrat poskušali s precej močnimi argumenti v obliki zaušnic in leskove šibe. Skrivaj je bil zaljubljen v lepo sošolko Becky, navdih njegovih sanjarjenj, zaljubljenost pa je kmalu prerasla v popolno obsedenost. Srednjo šolo je obesil na klin in iz čudnega otroka postal še bolj čuden mladenič. Živel je v svojem svetu senc in spolnih fantazij.
Iz realističnega portreta avtorica postopoma prestopi v nadrealistični svet samotarskega čudaka v obliki pozabljene skicirke zdaj že odrasle lepe Becky, v kateri so narisani domišljijski prizori seksa iz Bennyjevih sanjarij. Pravljično prizorišče v stari hiši sredi gozda postane center zamišljenih seksualnih orgij, pri čemer bralec nikoli ne ve, kaj je res in kaj ne. Meja med fikcijo in realnostjo je zabrisana tudi v vizualnem delu, zato je značilna črtkasta filigranska risba povsod enaka. Bogato šrafiran slog z detajli iz Očetnjave pride v Bezimeni še bolj do izraza, saj razkošne črno-bele ilustracije zavzemajo celotno desno knjižno stran, medtem ko je leva stran rezervirana za tekst v oblačku. Ta kompozicijski pristop seveda ni novost, saj sta ga v kultnem stripu francoskega novega vala Mačje oči (Les yeux du chat) že leta 1978 uporabila risar Jean Giraud – Moebius (1938–2012) in scenarist Alejandro Jodorowsky (1929). Urbana legenda pripoveduje, da je Jodorowsky napisal scenarij za kratek petstranski strip s po petimi sličicami na vsaki strani, Moebiusa pa je zgodba o slepem dečku, ki na koncu spregleda z mačjimi očmi, tako prevzela, da se je odločil narisati petindvajset razkošnih celostranskih slik. Da pa bi strip lahko zaživel v samostojni knjižni obliki, sta podobe razvrstila po lihih straneh, na sodih pa sta ob ponavljajoče se vizualno enostavne črne silhuete dečka ob odprtem oknu in prihajajočega orla v daljavi, ki mu prinaša oči, sem ter tja dodala še kakšen stavek, s čimer sta zadostila tako literarni formi kot albumski normi.
Če so Mačje oči kljub odsotnosti oblačkov kot zaščitnega znaka devete umetnosti zahvaljujoč Moebiusovemu izjemnemu poznavanju stripovskega jezika, odlični montaži in dinamiki polnokrven strip, pa Bezimena bolj spominja na album starih fotografij, pri čemer tudi pripovedovalkin tekst v osamljenih oblačkih na črni podlagi ne pripomore k bolj stripovski naraciji. Figure protagonistov v prostoru so statične, skorajda zamrznjene (tudi če prikazujejo spolni akt, ki je že sam po sebi dinamičen), tako kot so hladni sami medčloveški odnosi v zgodbi. Po drugi strani pa hladna risba omogoča avtorici nečustven in nepatetičen ter skorajda dokumentaren pristop k občutljivi tematiki, tako kot že prej v Očetnjavi. Odnos med nacionalizmom in humanizmom zamenja odnos med posiljevalcem in žrtvijo, in čeprav je popolnoma jasno, na kateri strani so simpatije Nine Bunjevac, avtorica skuša razumeti in prikazati tudi drugo plat, očeta terorista in pedofilskega posiljevalca. Kajti četudi so bile protagonistke spolnih sanjarjenj – Becky in njeni prijateljici –, ki so se raztezala od čutnega hollywoodskega slačenja preko oralnega seksa do sadomazohističnih seans, v pozabljeni skicirki in Bennyjevi domišljiji odrasle ženske, nam realnost na koncu prikaže tri trupla dvanajstletnih deklic.
V Bennyjevi glavi so bile najstnice zrele ženske, zato sploh ne more razumeti, zakaj so ga policisti prijeli in kakšno zvezo ima on z mrtvimi otroškimi telesci. »Nikoli nisem videl teh deklic,« zavpije. »Poglejte v zvezek! Vse je v zvezku.« Olajšanje, ki ga je prevzame, ko mu prinesejo »Beckyjino« skicirko, pa splahneli že na prvi strani. Ta je porisana z nedolžnimi otroškimi risbami. In podpisana z imenom ene od žrtev. Žebelj v krsto krivde pa mu zabije anonimna očividka, starka brez imena, bezimena, ki ga prepozna kot zalezovalca deklic.
Bezimena, naslovna junakinja (ki simbolizira katerokoli spolno zlorabljeno žensko), se pojavi v prologu in epilogu knjige, precej ohlapni in malce dvoumni priredbi starogrškega mita o boginji Artemidi in mladcu Siproitu, v katero avtorica umesti osrednjo nadrealistično zgodbo s pridihom pravljične grozljivosti. V antični pripovedki mladenič ob vodi naleti na deviško boginjo, sicer zavetnico mladih žensk in otrok, golo med kopanjem in jo skuša posiliti, ona pa ga za kazen spremeni v žensko. V stripu pa se svečenica pred sovražniki zateče k Bezimeni in jo prosi za pomoč, nakar ji ta potopi glavo v vodo. V tistem trenutku preneha obstajati in rodi se Benny. In ko si na koncu jokajoči Benny v zaporu zadrgne zanko okoli vratu, Bezimena povleče svečeničino glavo iz vode in jo mirno vpraša: »Za kom si jokala?«
Za tremi umorjenimi deklicami? Za prisilno poročenimi punčkami? Za revnimi dekleti brezvestnih zvodnikov? Za pretepenimi ženskami, ki so »padle po stopnicah«? Za vsemi žrtvami spolnega nasilja? Za vsemi ponižanimi in razžaljenimi ženskami brez pravic in svobode? Bezimena je knjiga, ki jo bomo zagotovo prebrali večkrat. In se k njej – kljub nekaterim nejasnostim ali pa prav zaradi njih – vedno znova vračali in vsakokrat odkrili kaj novega. Čeprav bodo odgovori na zastavljena vprašanja še vedno odprti …
|
http://www.youtube.com/watch?v=SSRVtlTwFs8&feature=related |
|
|
| |
Topic |
|
|
|
Bezimena
