| Author |
 Topic  |
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
|
|
izzy
Starting Member
.JPG)
Slovenia
52 Posts
Member since 02/04/2007 |
 Posted - 02/10/2019 : 08:17:53
|
Slike so na fejsu od Stripoholika, a Buch jih još nije uploadao. Bilo je prilićno ljudi. od oka negdje 25 - 30.
Kad sam bio zadnji put na potpisivanju Tolpe mladog Ješue bilo nas je nekako 10. |
If you would tell me, just what my life means.... Walking a long road, never reaching the end |
 |
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
|
|
corto33
Senior Member
Slovenia
2536 Posts
Member since 18/11/2003 |
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
Posted - 08/12/2019 : 00:19:01
|
Izar Lunaček: Oklepaj
Ne sjećam se da sam prije znao za Izara Lunačeka mada sam morao barem na forumu naletjeti na njegovo ime. Nisam ga upamtio sve do zadnjeg Mafesta kad sam, da prekratim vrijeme u redu za crtež ili cugu, proguglao ime da vidim o kome je točno riječ. Slučajno, isti dan malo kasnije držao je tribinu gdje me je taj zanimljiv i simpatičan lik uspio "uvjeriti" da kupim njegove stripove, i što je još važnije, da je vrijedan pažnje. Šteta što je glavni Mafest šoping bio već obavljen...
Oklepaj je zbirka pasica koje su izlazile u kulturnom podlistu novina Delo koji je izlazio jednom tjedno od svibnja 2004. do srpnja 2005. Uz to sadrži i zadnjih 10 pasica koje su do sada bile neobjavljene.
Strip se bavi dogodovština anarhsitično-komunističnog Puža i kapitalistične kornjače O. Strip me uspio više puta nasmijati svojim domišljatim, pametnim i ponekad kompleksnim šalama. U početku je kvaliteta puno veća jer se kako vrijeme odmiče ideja malo gubi i, kao i kod klasičnih strip pasica, kratki gegovi zamjenjuju duže narativne priče. Bila bi laž da kažem da ni kasnije epizode nisu dobre. Naravno, od pametnih fora ne nedostaju i metastripovske igre medijem i prostorom.
Sa vizualne strane strip ima svoje uzore u Pogu Walta Kellyja i Krazy Katu Georga Herrimana kao i u nekim Millionarievim stripovima. Pritom ovo je i dalje cjelovit i originalan strip.
Mene me nekad znao s guštom nasmijati, što u zadnje vrijeme sve više i više cijenim.
|
"Trzaj mišica i nad prazninom sam." |
|
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
Posted - 17/12/2019 : 20:27:52
|
Ratman, 2019.,Buch
Nakon 22. godine prizvan je (pivom!) ponovno Ratman u svakodnevnu borbi protiv lopova, kriminala i korupc... a ne, to je u redu.
Lavrič nastavlja tamo gdje je stao, možda malo prije zadnje epizode. Ratman, neumoljni ali naivni borac protiv zla šeta ponovno ljubljanskim ulicama.
Grafički je ovaj put nadmašio samog sebe. I dalje omažira poznate svjetske autore u svom stilu ali s tim da ovaj put to radi na n-tu potenciju. Pa tako redovno imamo epizode sa po dva ili više omažirana stila. A kako i on sam posjeduje barem 6 lica, imamo prave male bravure gdje je Ratman u svakom kadru drukčije nacrtan! I priča uredno teče! Aragones i Mignola! Herriman! Larcenet! Trondhaim! (Zdravo, anto  )... itd, itd.
Ikao priča teče zbog svega toga izgleda da malo i pati. Mada možda je takav dojam jer nije na razini crteža. Ali i tu imamo bravura i minijatura, omaža i kolaža. Zabavno iskustvo kojem svakome preporučam.
Novo izdanje je lijepo i veliko i još samo da nije na nekim mjestima crna malo zamrljana.... |
"Trzaj mišica i nad prazninom sam." |
|
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
Posted - 29/03/2020 : 20:21:38
|
Izar Lunaček: Oklepaj - Metuljeve sanje
Nok što je prognan sa stranica novina O(klepaj) se vraća u, kako sama najava kaže, cjelovečernje stripu.
Prvi dio se bavi klasičnim odnosom između dva rhetipa, socijalističkog Puža i kapitalističke Kornjače. I taj dio mi je bolje funkcionirao u kratkoj formi. Doduše, prije je forma smetala autoru da sprovede duže priče tako da je ovaj format dobro došao. Kako autor ima dosta detaljan crtež veći format bi mu trebao pomoći ali baš u prvom dijelu imamo često prevelike kadrove slabo popunjene. Kasnije je to puno bolje kada priča kreće nekim vodama koje je autor u pasicama samo dotaknuo. Život, smrt, prijateljstvo, ep. Ep je najnaglašeniji jer priča sledi sasma neke drugu logiku od one narativne proze. I to postaje sve luđe i sve tripoidnije.
Na kraju je jedan dosta simpatično lud strip sa starim znancima. |
"Trzaj mišica i nad prazninom sam." |
Edited by - Deers on 29/03/2020 20:23:15 |
|
|
|
ninel
Senior Member
Serbia
1583 Posts
Member since 16/11/2004 |
|
|
Deers
Advanced Member
Croatia
9403 Posts
Member since 29/03/2004 |
|
|
Lenco
Junior Member
Croatia
311 Posts
Member since 14/05/2011 |
Posted - 03/04/2020 : 00:44:43
|
| Digresija na temu, zanima me kakvo je stanje u Sloveniji s kiosk izdanjima, budući da im se jezik ipak poprilično razlikuje od hrvatskog i srpskog, kupuju li Slovenci naša izdanja ili pak imaju svoja? |
Bolje živjeti sto godina kao milijunaš nego sedam dana u bijedi. |
|
|
|
jang
Advanced Member
Slovenia
10970 Posts
Member since 01/11/2002 |
Posted - 03/04/2020 : 07:00:25
|
svojih nemamo, od srpskih su tu samo AF i Politikin zabavnik..
kupujemo samo oni koji smo se na strip navukli u ex-yu…….mladije strip ne zanima, eventuelno da kupuju engleske
|
|
|
|
ninel
Senior Member
Serbia
1583 Posts
Member since 16/11/2004 |
|
|
Poli
Advanced Member
Slovenia
38105 Posts
Member since 26/10/2007 |
|
|
corto33
Senior Member
Slovenia
2536 Posts
Member since 18/11/2003 |
|
|
Peyo
Advanced Member
Croatia
10358 Posts
Member since 28/10/2005 |
|
|
Poli
Advanced Member
Slovenia
38105 Posts
Member since 26/10/2007 |
Posted - 18/06/2020 : 17:43:06
|
Citao ali ne bi nesto kvario dozivljaj, to jest stavljao neke spoilere. Samo tako, vjernici ne bi smjeli doslovno dozivljavati strip (kao upozorenje ). Drukcije kao strip odlican, dobra ideja, nacrtano kako Lavric zna, ali kao sto rekoh, malo delikatna tema (za HC vjernike).
Drukcije Carodej je naslov 1. albuma, serijal (ili strip) se zove Tolpa mladega Ješue.
Nesto malo o prvom albumu: http://stripi.si/3663-2/
|
Anything is possible dec d uej
Be the Change You Want to See
|
|
|
|
Peyo
Advanced Member
Croatia
10358 Posts
Member since 28/10/2005 |
Posted - 18/06/2020 : 19:59:39
|
Hvala, nisam vjernik pa nemam tih problema.
Ovaj link sam već pročitao.
Koliko je ovaj strip podigao prašine u Sloveniji? Da li je Crkva reagirala?
|
|
|
|
Poli
Advanced Member
Slovenia
38105 Posts
Member since 26/10/2007 |
Posted - 18/06/2020 : 20:25:23
|
Ne, nista takvo. Zapravo, mislim da je Tomaz mozda cak malo razocaran time (ne da bi to namjerno napravio ali teoretski se moglo ocekivat neke reakcije). No, reakcije vani su takve da se strip ne objavljuje. Francuzi su na kraju ipak izdali c/b verziju, jedna manja izdavacka kuca (ajde, ovo manja kazem napamet).
|
Anything is possible dec d uej
Be the Change You Want to See
|
|
|
|
corto33
Senior Member
Slovenia
2536 Posts
Member since 18/11/2003 |
|
|
ninel
Senior Member
Serbia
1583 Posts
Member since 16/11/2004 |
Posted - 19/06/2020 : 12:53:34
|
Recenzija Čarodeja (ako razumeš slovenački)
Iztok Sitar
Zgodba o Bogu
Tomaž Lavrič je tretji stripar, ki je dobil največje nacionalno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado. Kostja Gatnik in Miki Muster sta jo prejela za življenjsko delo, Lavrič pa je nagrado Prešernovega sklada dobil za fiktivno Kristusovo biografijo, Tolpa mladega Ješue, ki je za razliko od svetopisemskih legend povsem realna.
Vse se je začelo neke noči na obali Galilejskega jezera. Skupina mulcev je sedela ob prasketajočem ognju, pekla pravkar nalovljene ribe in se nalivala z ukradenim vinom. In bolj ko je teklo sladko vino po suhih najstniških grlih, bolj je tekel tudi pogovor. Od splošnih tem, ki pač zanimajo fante njihovih let, so kaj kmalu prešli na družbene in socialne probleme, saj so si malodane že vsi sami služili kruh, ali bolje rečeno ribe, kajti večinoma so se preživljali z ribolovom. Od zore do mraka so vlekli ribiške mreže za svoje gospodarje, denarja in prostega časa za zabavo pa so imeli bore malo. »Zakaj bi morali delati kot sužnji celo življenje, saj smo vendar svobodni ljudje!« se je utrnila enemu od fantov bogokletna marksistična misel, drugi pa jo je leninistično dopolnil: »Morali bi si sami vzeti, kar nam pripada! Kot to vino.« V vinu je namreč resnica, kar so vedno bolj čutili tudi drugi navzoči mladi uporniki. »Morali bi osnovati bando,« se je trockistično oglasil tretji. »In razbijati glave prekletim oderuškim trgovcem in pokvarjenim dacarjam ter jim odvzeti vse, kar imajo!« je stalinistično zaključil četrti. Tako se je v neki pijanski noči rodila revolucija, ki je spremenila svet. Mladi žurerski prevratniki, ki so se pred dva tisoč leti opijali na obali Galilejskega jezera, so namreč bili Simon, Andrej, Jakob, Janez, Filip in Ješua. Jezus in njegovih prvih pet apostolov.
Seveda vse ni šlo tako hitro in gladko. Minila je noč in napočil je nov dan. Prekrokani mulci so šli težkih glav in suhih ust na delo in skorajda pozabili na visokoleteče revolucionarne ideje, ker kdo bi pa jemal resno njihovo pijansko blebetanje, če ga še sami niso. Vendar pa je bilo seme dvoma v obstoječo družbeno ureditev posajeno in je z leti klilo in raslo v mladostniških srcih. V naslednjih dneh in mesecih se je Ješua iz Nazareta, tesarjev sin brez stalnega dela, pogostokrat klatil po obali in fantje, ki jim ribarjenje ni ravno dišalo, so odhajali z njim na potepe, najprej za dan ali dva, pozneje pa za vedno dlje. Klatili so se po hribih in dolinah, rodovitnih galilejskih poljih s slabo čuvanimi kaščami in se preživljali z vsem, kar jim je nudila narava pa z drobnimi krajami in tatvinami. Nekoč so naleteli na pobeglega sužnja, spretnega rokohitreca brez ene roke, ki se je ukvarjal z različnimi, bolj ali manj sleparskimi ukanami po vaških sejmih. Ješua je bil očaran nad njegovimi spretnostmi in kramarskimi čarovnijami in je vpijal vsak njegov gib in kretnjo ter kaj kmalu tudi sam postal gibčen rokohitrec in čarodej. Ko so fantje nekoč na neki svatbi v Kani z goljufijo zamenjali sod vode z vinom, je bila njegova usoda človeka, ki zna spreminjati vodo v vino ter delati še druge čudeže, zapečatena. Revolucija se je lahko začela.
Lavrič Jezusova čudodelstva brez rešpekta in prav nesramno osvobodi mitoloških svetopisemskih legend in jih prizemlji s fiktivnimi, a povsem mogočimi realnimi razlagami nadnaravnih pojavov. In nekatere so prav duhovite, tako je, denimo, Sveti duh, ki je zapeljal devico Marijo, prikazan kot sladkobeseden trgovec z dišavami, ki se jim naivna in neizkušena najstnica pač ni mogla upreti. Seveda je morala potem plačati svojo ceno s poroko z nekim daljnim sorodnikom, ostarelim in neukim tesarjem, ki najprej ni hotel niti slišati o ženitvi z nosečim dekletom, nazadnje pa je s stisnjenimi zobmi le popustil pod težo argumentov v obliki mošnje zlatnikov bodočega tasta. Sicer pa v patriarhalni krščanski mitologiji nastopajo ženske v dveh glavnih vlogah, kot svetnice, ta je rezervirana za Jezusovo mater, in kot grešnice, v kateri so z manjšimi ali večjimi grehi vse ostale. Med slednjimi je najbolj poznana in razvpita prostitutka iz Magdalene, ki je v Lavričevi interpretaciji mladega Ješua vpeljala v sladostrastni svet spolnosti in erotike, pri čemer se je ta do ušes zatreskal vanjo, kar se navezuje na misel radikalne nemške teologinje Ute Ranke – Heinemann v knjigi Ne in amen, da je »bil Jezus prvi in zadnji prijatelj žensk v Cerkvi«.
Mladostni portret Jezusa, ki vizualno spominja na libijskega polkovnika Gadafija v mladih letih, nam namesto svetopisemske legende predstavi precej bolj realističen pogled na judovskega najstnika in življenje v takratnem času. Njegovo zgodbo pripoveduje mlademu zgodovinarju Zahariju, gorečemu pripadniku nove preganjene in prepovedane vere, ostareli apostol Filip, ki z izmišljenim imenom živi v izgnanstvu. Lavrič se je ob tem izkazal kot izvrsten poznavalec in raziskovalec Svetega pisma, saj je iskal podatke, ki jih ni v Novi zavezi, tudi v drugih zgodovinskih knjigah, da bi bila zgodba čim bolj verodostojna. Seveda pa k avtentičnosti dogajanja levji delež prispeva vizualni del stripa z natančno izrisano pokrajino in arhitekturo ter tehničnimi predmeti kot so ladje, vozovi, rokodelsko orodje ali takšne podrobnosti, kot je denimo stranišče v tistem času. Ekspresivna kontrastna risba s filmsko montažo in razgibanim kadriranjem, pri katerem Lavrič uporablja večje število kadrov z različnimi perspektivami, še povečuje dinamičnost in raznoličnost table. Bogata scenografija z množičnimi prizori, ki nam jih avtor predstavi iz različnih pogledov in zornih kotov, nam skupaj z ne ravno razkošno, a pristno kostumografijo nazorno prikaže družbeno življenje in delo protagonistov v avtentičnem okolju. Mojstrska je Lavričeva montaža, kjer se na isti strani masovne scene izmenjujejo s potreti ter figurami iz ptičje in žabje perspektive, s čimer doseže izrazito dinamično kompozicijo, ki se na stripovskem tabloju zlije v razgibano celoto.
V nasprotju z revijalno črno-belo objavo v Mladini (2014) je knjižna izdaja Čarodeja v barvah, ki precej pripomorejo k razkošnejšemu videzu, čeprav je za ljubitelje črnobelega stripa, med katere sodim tudi sam, originalna verzija povsem zadostna. Kristusov triptih poleg Čarodeja sestavljata še Zdravilec in Odrešenik. V prvem albumu prevladujejo rjavkasto rdečkasti odtenki, s katerimi je kolorist Gorazd Vahen zelo doživeto dopolnil Lavričeve slike, pri čemer ga je v kolorističnem zanosu ponekod celo malce zaneslo, saj bi bile nočne scene z manj agresivnimi in težkimi barvami precej bolj prijazne tako do bralcev kot do kontrastne risbe, pri kateri se detajli in tanke linije izgubijo v mračni atmosferi. Sicer pa je album pobarvan zelo dobro, saj Vahen s senzibilnim plastičnim senčenjem še nadgradi osnovno črtno risbo. Poleg pronicljive karakterizacije likov, portretne mimike in izvrstne anatomije suhljatih teles pa na stripovskih tablah dominirajo roke, ki jih Lavrič z neverjetno lahkoto riše v vseh mogočih položajih in pozah. Govorica rok je z gibi koščenih prstov, ki v detajlnih prizorih zavzemajo osrednje mesto na sliki, tako izrazita, da bi lahko strip malodane brali brez vpisanega teksta v oblačkih, kar zmorejo samo največji stripovski mojstri.
Za razliko od Lavričevih zgodnejših stripov, kot sta, denimo, Bosanske basni ali Glista na begu, kjer je uporabljal velike kadre z nevelikim številom slik na strani, si pri Tolpi mladega Ješue ni dovolil takega razkošja, saj je montaža strani s številčnejšimi prizori precej bolj zgoščena. Lavrič je namreč pričujoči strip risal z namenom, da ga proda na francosko tržišče, galski petelini pa imajo radi v albumih čim večje število gostobesednih slik, da branje klasičnega albuma na standardnih šestinštiridesetih straneh pač traja čim dlje. Francija je v evropski zavesti znana kot zibelka sekularizma in človek bi pričakoval, da se bodo založbe kar pulile za pričujočo trilogijo, saj je najboljši slovenski stripar že od Bosanskih basni naprej tam izjemno cenjen in spoštovan umetnik, vendar pa ni bilo tako. Lavričev francoski agent je brez uspeha trkal na vrata založb, katerih uredniki so po ogledu prvega albuma samo zmajevali z glavo. Tematika je bila preveč delikatna in s Cerkvijo se pač ni šaliti, četudi gre samo za – strip. Sicer pa ne živimo več v času francoske revolucije, ampak v 21. stoletju in krščanstvo je temelj evropske civilizacije in kulture ter branik pred islamskim fundamentalizmom, so si mislili Francozi, ki imajo že tako dovolj težav s svojo dediščino alžirskega kolonializma, čeprav tega seveda niso rekli na glas. Na srečo pa je Ješuov glas v domači deželi na straneh Mladine slišala uradna kulturna politika, saj je avtorju dodelila najbolj prestižno umetniško priznanje, Prešernovo nagrado, kar si Tolpa mladega Ješue, ki tako po vsebinski kot likovni plati sodi v sam vrh slovenskega in evropskega stripa, več kot zasluži.
|
http://www.youtube.com/watch?v=SSRVtlTwFs8&feature=related |
Edited by - ninel on 19/06/2020 12:55:15 |
|
|
|
Peyo
Advanced Member
Croatia
10358 Posts
Member since 28/10/2005 |
Posted - 19/06/2020 : 13:49:00
|
quote:
Originally posted by ninel
Recenzija Čarodeja (ako razumeš slovenački)
Hvala, razumijem. Zanimljiv osvrt.
Srećom, ne trebam ovakav Google prijevod  !
Diskografska kuća 
 |
|
|
|
Poli
Advanced Member
Slovenia
38105 Posts
Member since 26/10/2007 |
Posted - 19/06/2020 : 19:07:22
|
Kakvi skijasi i sokolarske carolije.
Da, nikako si pomoci sa GT.
|
Anything is possible dec d uej
Be the Change You Want to See
|
Edited by - Poli on 19/06/2020 19:09:19 |
|
|
|
Peyo
Advanced Member
Croatia
10358 Posts
Member since 28/10/2005 |
|
|
delboj
stripovi.com suradnik
Bosnia and Herzegovina
17045 Posts
Member since 01/03/2004 |
|
|
Topic |
|
|
|
Slovenski strip
